Tradicija in narodne noše Koroške

Tradicije, povezane z negovanjem običajev in kulturne dediščine se izvajajo ob opravljanju običajev skozi vso leto, ob življenjskih običajih (rojstvo/krst, poroka, smrt) in deloma tudi ob"(vsako)dnevnih običajih" (maše, način pozdravljanja in oblačenja). Na različnih vaških praznikih in v povezavi s cerkvenimi prazniki prav tako naletimo na dejavnosti, povezane z običaji. S tradicijo povezani so tudi načini prehranjevanja in pitja, deli dela, način bivanja in predvsem oblačila.

Raznolike kot koroška ljudska kultura, razgibane kot pokrajina te dežele, so tudi njena zgodovinsko razvita skupinska oblačila, ki se večinoma nosijo v povezavi s šegami in navadami, so namreč njene narodne noše.

Lan, loden, usnje, ras ipd. je bil v preteklosti material uporabljen za delovna oblačila. Za praznične namene so služili svila, brokat, žamet in volneni materiali. Starejše osnovne oblike koroških narodnih noš so prepoznavne po dolgih ali kratkih, bogato nagubanih ženskih krilih z zgornjim delom (živžkih). Tipični so bili modri laneni in črni svileni predpasniki. Zgornji (in spodnji) deli so bili črtasti, karirani ali so imeli cvetlični vzorec. Sčasoma so se jim pridružili tudi pisani svileni predpasniki.

Preproste delovne narodne noše so za poznavalke in poznavalce narodnih noš še danes prepoznavne v poletnih različicah, ki so na voljo v različnih barvnih kombinacijah za vse glavne doline Koroške. Razvile so se okoli 17. stoletja. Praznična oblačila za ženske in moške so se z nekaj izjemami pojavila v obdobju Biedermeierja, v času od leta 1815 do 1848. Do takrat so terezijanski predpisi in prepovedi glede oblačil določali preprost način nošenja narodnih noš.

Okoli preloma stoletja je na Koroškem prišlo do velikega izumiranja narodnih noš. To je sprožila moda mestnega prebivalstva. V letih 1870/80 pa je zaradi gradnje železnice prišlo do t. i. trenda letovanja na podeželju. Modna oblačila so se srečala s kmečkimi oblačili na podeželju in izpodrinila podeželjsko narodno nošo, ki je nastala pod vplivom keltske pratradicije. Le tista oblačila, ki so bila povezana z nego šeg in navad, so ostala v uporabi tudi v najtemnejšem obdobju naših narodnih noš.

Praznična narodna noša iz Rožne doline se je »uporabljala« v povezavi s poročnimi običaji. Zgodovinska noša iz spodnje Ziljske doline je še danes povezana z običajem štehvanja, noša iz Lesne doline pa se nosi ob obisku cerkva. Poleg tega obstajajo tudi manjše skupine, ki vzorno ohranjajo stare koroške narodne noše. (...) K nastanku noš so prispevali ljudje, dežela in čas. Noše mestnih meščank in žensk z zlatimi "haubami" ter meščanskih in t.i. "strelskih gard" so še dodatni pomembni in lepi primeri le-teh.

Danes razpolaga Koroška z obsežno zbirko narodnih noš  [...].

Wolfgang Lattacher, 5.8.2011